Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je napovedala umik Združenih držav Amerike iz 66 mednarodnih organizacij in pogodb, vključno s 31 agencijami pod okriljem Združenih narodov. Predsednik Trump je podpisal izvršni ukaz, ki zveznim ministrstvom in agencijam nalaga prekinitev sodelovanja in financiranja teh entitet. Med organizacijami, ki jih ukrep zadeva, sta Sklad Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) ter ključni mednarodni sporazumi o podnebnih spremembah. Bela hiša je v izjavi za javnost pojasnila, da omenjene organizacije ne služijo več ameriškim interesom. Ta poteza pomeni nadaljevanje Trumpove politike zmanjševanja vloge ZDA v globalnih institucijah in večstranskem sodelovanju. Odločitev vključuje tudi izstop iz referenčnega znanstvenega odbora za podnebne spremembe, kar predstavlja nov udarec mednarodnim prizadevanjem za omejitev segrevanja ozračja. Kritiki opozarjajo, da bo nenaden umik oslabil globalno upravljanje in zmanjšal vpliv Washingtona pri reševanju čezmejnih vprašanj. Finančne posledice bodo občutne predvsem za agencije Združenih narodov, ki se v veliki meri zanašajo na ameriške prispevke. Ukrep je bil sprejet približno leto dni po Trumpovi ponovni izvolitvi na položaj predsednika.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v sredo podpisal predsedniški memorandum, s katerim je odredil umik države iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Med njimi je 31 institucij pod okriljem Združenih narodov (ZN), vključno z Okvirno konvencijo ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki velja za temeljni mednarodni sporazum na področju boja proti podnebnim spremembam. Bela hiša je odločitev utemeljila z navedbami, da te organizacije ne služijo več ameriškim interesom, spodbujajo radikalne politike ter porabljajo milijarde dolarjev davkoplačevalskega denarja brez opaznih koristi. Seznam organizacij, ki jih ZDA zapuščajo, vključuje tudi organe, ki se ukvarjajo z vprašanji enakosti spolov, kot sta UN Women in Sklad ZN za dejavnosti na področju prebivalstva (UNFPA), ter znanstvene avtoritete, kot je Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC). Poleg podnebnih in socialnih teles so na seznamu tudi Globalni forum za boj proti terorizmu in Komisija za okoljsko sodelovanje. Državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da gre za uresničevanje politike "Amerika na prvem mestu", ki zahteva prekinitev podpore institucijam, ki delujejo v nasprotju z interesi ZDA. Mednarodna skupnost se je na potezo odzvala z veliko zaskrbljenostjo, saj ZDA postajajo edina država na svetu, ki zavrača sodelovanje v okviru UNFCCC. Kritiki opozarjajo, da bo ta umik močno oslabil multilateralno sodelovanje na področju miru, razvoja in okoljevarstva, hkrati pa Združenim državam odvzel sedež pri mizi, kjer se oblikujejo ključne svetovne gospodarske politike. Odločitev predstavlja pomembno stopnjevanje Trumpovega odmika od globalnih zavez, ki se je začel že s ponovnim izstopom iz Pariškega sporazuma in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Predsednik ZDA, Donald Trump, je podpisal ukaz o umiku Združenih držav iz 66 mednarodnih organizacij, saj naj ne bi služile ameriškim interesom. Med njimi so tudi organizacije, kot sta GIEC in Unesco, ter ključne institucije, povezane z Združenimi narodi, vključno s strukturami za krepitev miru.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo podpisal izvršni ukaz, s katerim so Združene države Amerike uradno začele postopek umika iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Odločitev sledi reviziji financiranja in sodelovanja v tujih institucijah, ki jih je administracija označila za potratne, odvečne ali v nasprotju z nacionalnimi interesi države. Med ciljnimi subjekti so številne agencije pod okriljem Združenih narodov, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami, delavskimi pravicami in migracijami. Najbolj odmeven je umik iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki predstavlja temeljni mednarodni sporazum za podnebna pogajanja in pariški podnebni dogovor. ZDA bodo postale prva država na svetu, ki bo zapustila to konvencijo. Poleg podnebnih teles se Washington umika tudi iz agencije UN Women, ki se posveča enakopravnosti spolov, ter Sklada ZN za prebivalstvo (UNFPA). Na seznamu so se znašle tudi organizacije izven sistema ZN, kot sta Mednarodni inštitut za demokracijo in volilno pomoč (International IDEA) ter Partnerstvo za atlantsko sodelovanje. Kritiki in strokovnjaki opozarjajo, da bo takšna izolacionistična politika močno okrnila vpliv ZDA pri oblikovanju svetovne gospodarske in okoljske politike. Predstavniki okoljevarstvenih organizacij poudarjajo, da sodelovanje v teh telesih državam omogoča neposreden vpliv na mednarodne standarde, medtem ko bo umik Washingtona ustvaril diplomatski vakuum. Administracija po drugi strani vztraja, da gre za nujno zaščito suverenosti in prekinitev financiranja pobud, ki naj bi spodbujale ideološke agende.

V severni Sibiriji je severni medved napadel tri člane iste družine, med katerimi je bil tudi enajstletni otrok. Incident se je zgodil v odročnem polarnem območju Rusije, kjer so tovrstni napadi po navedbah lokalnih oblasti sicer redki. Vse tri žrtve so utrpele poškodbe, vendar so preživele srečanje z zverjo. Strokovnjaki in lokalne oblasti opozarjajo, da se severni medvedi zaradi krčenja morskega ledu, ki je posledica podnebnih sprememb, vedno pogosteje približujejo naseljenim območjem v iskanju hrane. Izguba njihovega naravnega habitata povečuje verjetnost stikov z ljudmi, kar vodi v nevarne situacije, kot je bil ta napad. Reševalne službe so bile o dogodku obveščene v ponedeljek, ko so tudi potrdile podrobnosti o napadu in stanju poškodovanih.

Evropa je vstopila v eno najostrejših zimskih obdobij letošnje sezone, saj so se atmosferski vzorci ob začetku leta korenito spremenili. Po poročanju meteorološkega portala Severe Weather Europe hladni val, ki ga povzroča prodor zračne mase z Arktike, prinaša temperature krepko pod ledišče, ponekod celo do -40 stopinj Celzija. Strokovnjaki poudarjajo, da tovrstnega pojava niso zabeležili že dlje časa, saj projekcije kažejo na dolgotrajnejše obdobje ekstremnega mraza, ki bo trajalo bistveno dlje od običajnih januarskih ohladitev. Sprememba vremena prinaša tveganja za energetsko infrastrukturo in promet, saj arktični zrak prodira globoko v notranjost kontinenta. Meteorologi opozarjajo, da dogodek ni zgolj prehoden incident, temveč posledica širših premikov v polarnem vrtincu, kar bi lahko povzročilo ohladitve tudi v južnejših predelih Evrope. Prebivalce opozarjajo na pripravo na ekstremne razmere, ki bodo vplivale na vsakodnevno življenje v prihodnjih tednih.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) je uradno potrdil zagon novega obsežnega projekta z naslovom KIC Water, ki se bo osredotočal na reševanje kritičnih izzivov, povezanih z vodo. Za pobudo je predvidenih do 700 milijonov evrov sredstev, eden izmed osmih ključnih evropskih centrov pa bo imel sedež na Dunaju. Projekt je zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med raziskovalnimi institucijami, gospodarstvom in izobraževalnim sektorjem. Glavni cilj mednarodnega projekta je razvoj inovativnih rešitev za spopadanje z vse pogostejšimi ekološkimi in družbenimi težavami, kot so hude suše in uničujoče poplave. Z vzpostavitvijo dunajskega vozlišča se avstrijska prestolnica utrjuje kot pomembno središče za okoljske tehnologije znotraj Evropske unije. Strokovnjaki bodo v okviru te pobude iskali načine za izboljšanje odpornosti evropske vodne infrastrukture in trajnostno upravljanje z vodnimi viri v luči podnebnih sprememb.

Priznani strokovnjak za raziskave morja Oliver Zielinski je zamenjal delovno mesto in prestopil z Leibnizovega inštituta za raziskave Baltskega morja v Warnemündeju (IOW) v center Helmholtz Hereon v Schleswig-Holsteinu. Zielinski, ki velja za vodilnega strokovnjaka na področju obalne in podnebne znanosti, bo v svojo novo vlogo prinesel obsežno znanje o vprašanjih Baltskega morja, hkrati pa bo še naprej spodbujal interdisciplinarne raziskave. Njegovo delo bo vključevalo tudi uporabo umetne inteligence v morskih znanostih, kar predstavlja pomemben korak pri tehnološkem posodabljanju raziskovalnih procesov. Kljub novemu vodstvenemu položaju v Geesthachtu bo Zielinski ohranil svojo akademsko povezanost z Univerzo v Rostocku, kjer ostaja zaposlen kot profesor. Ta prehod označuje pomembno kadrovsko okrepitev za center Hereon, ki se osredotoča na raziskovanje obalnih sistemov in podnebnih sprememb, kar je ključnega pomena za nemško in evropsko okoljsko politiko.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Poročilo nevladnih organizacij Climate Council in Emergency Leaders for Climate Action (ELCA) opozarja, da skoraj sedem milijonov Avstralcev živi na območjih, ki so izjemno izpostavljena gozdnim požarom. Strokovnjaki poudarjajo, da so predmestja večjih avstralskih mest, kot so Sydney, Melbourne in Perth, v nevarnosti, da doživijo opustošenje, podobno lanskemu požaru v Los Angelesu. Naraščanje števila prebivalcev na obrobju mest in dejstvo, da je do 90 odstotkov tamkajšnjih domov zgrajenih brez upoštevanja sodobnih protipožarnih standardov, še povečujeta tveganje za katastrofalne posledice v primeru požara. Istočasno se je odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro pojavil pred sodiščem na Manhattnu, kjer se spopada z obtožbami o sodelovanju v narko-teroristični zaroti. Njegov naslednik je medtem zavzel bolj spravljivo držo do Washingtona, kar bi lahko pomenilo premik v diplomatskih odnosih med državama. V Avstraliji se poleg nevarnosti požarov ukvarjajo tudi s pozivi k ustanovitvi zvezne kraljeve komisije, ki bi preiskala dogodke v zvezi s terorističnim napadom v Bondiju in vprašanje antisemitizma.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Evropska mesta se v zadnjem obdobju pospešeno odzivajo na čedalje pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske pojave, ki so posledica globalnih podnebnih sprememb. Zaradi naraščajočih poletnih temperatur in močnih padavin so mestne oblasti začele uvajati sistemske pakete ukrepov za zaščito prebivalstva in premoženja. Glavni poudarek je na obvladovanju vročinskih valov v urbanih središčih ter preprečevanju škode, ki jo povzročajo poplave v kletnih prostorih in na infrastrukturi. Strategije vključujejo povečevanje zelenih površin, vzpostavljanje t. i. hladilnih točk ter posodabljanje kanalizacijskih sistemov za boljše odtekanje meteornih voda. Prebivalci mest se namreč vse pogosteje spopadajo z neznosno vročino in poplavljenimi objekti, kar zahteva takojšnje prilagoditve v urbanem načrtovanju. Cilj teh prizadevanj je dolgoročna odpornost mestnih okolij na nepredvidljive vremenske vzorce, ki neposredno vplivajo na kakovost bivanja in varnost državljanov.

Številna nemška mesta so sprožila na desetine novih projektov, s katerimi želijo prebivalce učinkoviteje zaščititi pred posledicami podnebnih sprememb. Ti ukrepi vključujejo prilagajanje urbane infrastrukture na ekstremne vremenske pojave, kot so vročinski valovi in poplave. Izvajanje načrtovanih strategij predstavlja velik finančni zalogaj za lokalne proračune, saj zahteva dolgoročne investicije v zeleno infrastrukturo in posodobitev obstoječih sistemov. Mestne oblasti poudarjajo, da je hitro ukrepanje nujno za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivanja v urbanih okoljih. Projekti so usmerjeni predvsem v hlajenje mestnih jeder in izboljšanje sistemov za odvodnjavanje meteornih voda. Kljub visokim stroškom mesta vidijo te investicije kot ključne za preprečevanje še večje gospodarske škode v prihodnosti, ki bi jo lahko povzročile neobvladljive podnebne katastrofe.

Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.

V Kaliforniji so ekipe v nedeljo odstranjevale blato s ključnih avtocest, meteorologi pa so opozarjali na nove nevihte, ki prihajajo po nedavnih poplavah in visokih plimah. Poplave so povzročile zapore cest in reševanje ljudi iz vozil.

Avstrijsko zvezno ministrstvo za okolje je v nedeljo objavilo predhodno poročilo o kakovosti zraka za leto 2025, ki kaže na izjemno pozitivne trende. Meritve so potrdile, da so bile koncentracije trdih delcev (PM10 in PM2,5), dušikovega dioksida (NO2) in ozona med najnižjimi v zadnjih dveh desetletjih. Takšni rezultati so predvsem posledica dolgoročnega zmanjševanja emisij iz cestnega prometa ter nadpovprečno milih zimskih mesecev, kar je vodilo do manjše porabe energentov za ogrevanje in posledično nižjih izpustov v ozračje. Poročilo izpostavlja, da so se ravni onesnaženosti v avstrijski prestolnici Dunaj in drugih mestnih središčih stabilizirale pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi. Strokovnjaki poudarjajo, da so k izboljšanju stanja prispevali tudi tehnološki napredek v avtomobilski industriji in strožji okoljski predpisi Evropske unije. Čeprav so ugodne vremenske razmere igrale pomembno vlogo pri letošnjih rekordno nizkih vrednostih, so strukturni ukrepi na področju energetske prenove stavb in trajnostne mobilnosti tisti, ki zagotavljajo dolgoročno vzdržnost teh rezultatov.

Britanski nacionalni meteorološki urad Met Office je v petek uradno potrdil, da je bilo leto 2025 najtoplejše in najbolj sončno leto v Veliki Britaniji od začetka meritev leta 1884. S povprečno letno temperaturo 10,09 stopinje Celzija je leto 2025 preseglo prejšnji rekord iz leta 2022, ko je povprečna temperatura znašala 10,03 stopinje Celzija. Strokovnjaki so poudarili, da so ti podatki jasen dokaz o vplivih podnebnih sprememb, saj se vsa tri najtoplejša leta — 2022, 2023 in 2025 — zvrstila v zadnjem obdobju. Poleg rekordnih temperatur je leto 2025 zaznamovalo tudi izjemno število sončnih ur, kar potrjuje trend segrevanja ozračja na Otoku. Britanski meteorologi opozarjajo, da pogostost tovrstnih ekstremov odraža dolgoročne spremembe v podnebnem sistemu. Rekordne vrednosti niso le statistična zanimivost, temveč opomin na nujnost prilagajanja na nove okoljske razmere, ki vplivajo na kmetijstvo, energetiko in vsakdanje življenje prebivalcev Združenega kraljestva.

Severno poloblo je ob vstopu v novo leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, obilno sneženje in močan veter v Združene države Amerike, Veliko Britanijo ter dele severne Evrope. V severovzhodnem delu ZDA in na območju Velikih jezer so meteorologi zabeležili močne snežne zamete in sunkovit veter, ki je ponekod zmanjšal vidljivost na manj kot 400 metrov. Temperature so se v nekaterih predelih spustile globoko pod ledišče, pri čemer so v zvezni državi New York in v Novi Angliji namerili vrednosti v bližini rekordov za ta čas leta. Podobne razmere vladajo v Veliki Britaniji, kjer so pristojne službe izdale več opozoril zaradi snega, ledu in sub-zero viharnih vetrov. Na Škotskem in v severni Angliji se prebivalci spopadajo z obilnimi snežnimi padavinami, ki povzročajo precejšnje nevšečnosti v cestnem in letalskem prometu. Meteorologi napovedujejo, da bo hladna fronta vztrajala vsaj še teden dni, pri čemer se bodo temperature v notranjosti države spustile tudi do -10 stopinj Celzija. Kljub trenutnemu mrazu pa napovedi za prihodnji teden v nekaterih regijah, kot sta New Jersey in osrednji del ZDA, že kažejo na postopno otoplitev in prehod v bolj milo vreme.

Severne dele Združenih držav Amerike, Kanade in delov Evrope so ob vstopu v novo leto 2026 zajele ekstremne zimske razmere z arktičnim mrazom in obilnim sneženjem. V številnih regijah, vključno z Montrealom, kjer so zabeležili občutek mraza do -29 stopinj Celzija, ter ameriškim Srednjim zahodom, so se prebivalci spopadali z nevarnimi vremenskimi pogoji. Kljub trenutnim nizkim temperaturam meteorologi za prvi konec tedna v januarju napovedujejo postopno otoplitev in stabilizacijo vremena. Napovedi kažejo na prehodno obdobje, ko bodo jasna jutra zamenjali sončni intervali, vendar se bodo nekatere regije še vedno soočale z možnostjo rahlega sneženja in ledenega dežja. V ameriških zveznih državah New Jersey in Oklahoma ter v kanadskem Quebecu pričakujejo počasen dvig temperatur, ki bi v prihodnjem tednu lahko presegle ledišče. Kljub napovedanemu "mini-tajanju" vremenoslovci opozarjajo na previdnost v prometu zaradi možne poledice, zlasti v nedeljo, ko se pričakuje nov val vlage in lokalno močnejše sneženje na območjih ob Velikih jezerih.

Mednarodna ekipa raziskovalcev je v Antarktiki sprožila obsežno znanstveno misijo, namenjeno preučevanju ledenika Thwaites, ki je zaradi svojega kritičnega vpliva na dvig morske gladine znan pod imenom "ledenik sodnega dne". Znanstveniki želijo na terenu pridobiti natančne podatke o hitrosti in vzrokih njegovega razpadanja, saj satelitski posnetki ne ponujajo celostnega odgovora na vprašanje, zakaj se proces taljenja v zadnjem obdobju tako močno pospešuje. Ledenik Thwaites, ki po površini meri približno toliko kot Velika Britanija, predstavlja ključno oviro za preostali ledeni ščit Zahodne Antarktike. Deluje namreč kot naravni čep; če bi ta popustil, bi se v ocean sprostile ogromne količine ledu iz notranjosti celine, kar bi povzročilo drastičen in nepovraten dvig svetovne morske gladine. Raziskava je ključnega pomena za razumevanje prihodnjih podnebnih sprememb in njihovih posledic za obmorska območja po vsem svetu.

Pravoslavni verniki v Grčiji in po svetu so v torek obeležili praznik Gospodovega razglasenja oziroma epifanije, ki v spomin na Kristusov krst tradicionalno vključuje blagoslov voda. Letošnje slovesnosti so grški uradniki izkoristili za opozarjanje na vse večje pomanjkanje vode v državi, kar predstavlja resno grožnjo kmetijstvu in lokalnim skupnostim. V kraju Maraton, ki je simbolno povezan z oskrbo Aten z vodo, so bili pozivi k racionalni rabi in trajnostnemu upravljanju vodnih virov še posebej izraziti. Zaradi dolgotrajnih obdobij suše in nadpovprečno visokih temperatur so se ravni v grških akumulacijskih jezerih močno znižale. Verski obredi, pri katerih duhovniki v morje ali jezera vržejo križ, za katerega se nato potegujejo verniki, so letos služili kot kulisa za opozorila o podnebnih spremembah. Oblasti poudarjajo, da bodo potrebne korenite spremembe v infrastrukturi in porabi, da bi preprečili kritično pomanjkanje pitne vode v prihodnjih sezonah.

V večjem delu Združenih držav Amerike so vremenoslovci po ekstremno mrzlem začetku leta zabeležili prehod v znatno toplejše obdobje. V regijah, kot sta Kentucky in dolina reke Mississippi, se bodo temperature, ki so se še nedavno spuščale pod ledišče, v prihodnjih dneh povzpele precej nad sezonsko povprečje. V južnih delih države, predvsem v Teksasu, napovedujejo dnevne temperature, ki bodo segale do 30 stopinj Celzija, kar spremlja prevladujoče sončno in suho vreme. Kljub trenutni stabilizaciji in sončnemu vremenu, ki ga prinaša območje visokega zračnega tlaka, meteorologi opozarjajo na prihod nove hladne fronte proti koncu tedna. Ta bo v severne predele prinesla povečano oblačnost, sunke vetra do 65 kilometrov na uro in možnost rahlih padavin. Ta nihanja so neposredno povezana s postopnim umikanjem arktičnih zračnih mas, ki so ob prelomu leta ohromile promet in oskrbo z energijo v Severni Ameriki.

Vremenoslovci v prvem polnem koncu tedna leta 2026 napovedujejo postopno stabilizacijo razmer in rahlo otoplitev po izjemno mrzlem vstopu v novo leto. Medtem ko so arktične zračne mase ob prelomu leta v nekaterih delih Severne Amerike povzročile ekstremne temperature, ki so se v Montrealu z vetrom spustile do minus 29 stopinj Celzija, se v prihodnjih dneh obeta t. i. mini odjuga. V regijah, kot sta ameriški Srednji zahod in severovzhod ZDA, bodo temperature sredi tedna dosegle neobičajno visoke vrednosti za januar, ponekod se bodo povzpele celo nad ledišče. Kljub trendu ogrevanja zimska aktivnost ne bo povsem pojenjala. Napovedi za nedeljo in ponedeljek opozarjajo na nov prehod vremenske fronte, ki bo prinesla mešanico snega, dežja s snegom in ponekod celo ledeni dež. Največ snežnih padavin, po ocenah do 15 centimetrov, pričakujejo na območju Velikih jezer zaradi jezerskega učinka, medtem ko bo v južnejših zveznih državah, kot je Nova Mehika, prevladovalo deževno vreme z zmernejšimi temperaturami.

Belgijski zgodovinar in pisatelj David Van Reybrouck, ki trenutno deluje kot častni mislec Nizozemske (Denker des Vaderlands), je v svojem zadnjem nastopu podal pesimistično oceno trenutnih svetovnih razmer. Po njegovih besedah je bilo leto 2025 najslabše leto v 21. stoletju, kar pripisuje predvsem stopnjevanju podnebnih sprememb, vojnim grozotam v Gazi, Ukrajini in Sudanu ter vzponu avtoritarnih teženj v Združenih državah Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Kljub kritični analizi svetovnega dogajanja Van Reybrouck poziva javnost, naj ne obupa. Poudarja, da je človeštvo kljub trenutnim krizam sposobno izjemnih dosežkov in pozitivnih premikov. Avtor, ki je znan po svojih razmišljanjih o demokraciji in zgodovini, v svojih delih pogosto raziskuje alternativne oblike sodelovanja, tokrat pa je v osebnem tonu spregovoril tudi o nujnosti ohranjanja upanja in iskanju novih oblik medosebnih ter družbenih odnosov, ko stare oblike odpovejo.

Leto 2025 je bilo v Nemčiji izjemno revno z nevihtami, saj je sistem informacijskega servisa Aldis/Blids po vsej državi zabeležil manj kot 100.000 udarov strel. Meteorologe je presenetilo pomanjkanje ključnih dejavnikov za nastanek neviht.

Romunska nacionalna meteorološka uprava (ANM) je izdala štiritedensko napoved, ki za drugo polovico letošnjega januarja predvideva temperature nad sezonskim povprečjem. Čeprav bo neposredno pred tem obdobje zaznamovano s hladnejšim vremenom in obilnimi padavinami, strokovnjaki pričakujejo opazen prehod v toplejše razmere, ki bodo zajele večji del države. Po trenutnih ocenah bodo vrednosti na termometrih presegle običajne januarske temperature za to regijo. Napovedi kažejo na povečano variabilnost vremenskih vzorcev, saj bo prehod iz hladnega tedna v toplejše obdobje razmeroma hiter. Meteorologi so izpostavili, da bodo količine padavin v začetnem hladnem obdobju večje od povprečja, kar bi lahko vplivalo na kmetijstvo in lokalno infrastrukturo, preden se bo ozračje stabiliziralo in ogrelo. Ta trend sledi širšim evropskim vzorcem nihanj ekstremnih temperatur, ki so bili zabeleženi v preteklih letih.

Najnovejša raziskava, ki je zajela več desetletij podatkov, je pokazala, da avstralski gozdovi od Tasmanije na jugu do severnih tropskih območij izgubljajo drevesa z vse večjo hitrostjo. Znanstveniki opozarjajo, da je ta trend neposredna posledica segrevanja podnebja in da gre verjetno za razširjen pojav, ki ogroža stabilnost ekosistemov po celotni celini. Povečana stopnja smrtnosti dreves je bila zabeležena v različnih vrstah gozdov, kar kaže na to, da se rastlinstvo ne uspe dovolj hitro prilagoditi naraščajočim temperaturam in spremenjenim padavinskim vzorcem. Raziskovalci poudarjajo, da bi lahko hitrejše odmiranje dreves zmanjšalo zmožnost gozdov za skladiščenje ogljika, kar bi dodatno pospešilo globalno segrevanje. Avstralija, ki se že vrsto let spopada z ekstremnimi vremenskimi dogodki, tako ostaja na prvem bojni črti podnebnih vplivov na naravno okolje.

Prvi konec tedna v letu 2026 je v osrednjem in južnem delu Združenih držav Amerike prinesel občutno otoplitev, potem ko je regijo ob vstopu v novo leto zajel ekstremen arktični mraz. V zveznih državah Nova Mehika in Teksas so temperature v zadnjih dneh narasle na od 5 do 20 stopinj nad povprečje, pri čemer se v krajih, kot je El Paso, termometri ustavljajo blizu 21 stopinj Celzija. Kljub trenutnemu otoplitvi meteorologi napovedujejo nove vremenske spremembe, ki bodo v severnejše predele prinesle sneženje, v južnejše pa dež. Medtem ko v osrednji Novi Mehiki prevladujejo visoki oblaki in razmeroma toplo vreme, se severni deli države in območja ob Velikih jezerih pripravljajo na nov val zimskega vremena. V nedeljo zvečer se pričakuje povečanje snežnih padavin, ki bodo najbolj intenzivne v noči na ponedeljek, pri čemer bi lahko ob jezerih zapadlo do 15 centimetrov snega. Vremenska slika ostaja nestanovitna, saj se bo toplo obdobje končalo sredi prihodnjega tedna, ko bodo temperature ponovno začele padati, spremljal pa jih bo dež.

Zahodni del Avstralije, vključno z mestom Perth, se je v začetku leta spoprijel s prvim večjim vročinskim valom, ki je povzročil dvig temperatur nad 40 stopinj Celzija. Meteorologi so izdali opozorila za milijone prebivalcev, saj so ekstremne razmere zajele večja mesta in povzročile visoko toplotno obremenitev prebivalstva. Oblasti so prebivalce pozvale k previdnosti, ustrezni hidraciji in izogibanju telesnim naporom na prostem, saj so se termometri v nekaterih predelih povzpeli celo nad 43 stopinj Celzija. Vročinski val v Avstraliji sovpada z obdobjem povečanih ekstremnih vremenskih pojavov na globalni ravni, ki so bili v preteklem letu še posebej izraziti na severni polobli. Naraščanje ekstremnih temperatur v mestih, kot je Perth, odraža širše podnebne spremembe, ki prinašajo intenzivnejša in daljša obdobja vročine. Za zahodni del države so takšni vremenski pojavi v poletnem času sicer značilni, vendar njihova intenziteta v zadnjih letih presega zgodovinska povprečja, kar povečuje tveganje za gozdne požare in zdravstvene težave prebivalstva.

V znanstvenem parku v Utrechtu so odprli visokotehnološki laboratorij, ki je opremljen z najsodobnejšimi roboti, laserskimi skenerji in klimatskimi komorami. Namen tega futurističnega objekta, ki deluje v neopazni zgradbi brez oken, je iskanje rešitev za zagotavljanje zadostnih količin hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo do leta 2050. Raziskovalci v tem okolju preučujejo nove kmetijske metode in tehnologije, ki bi lahko korenito spremenile način pridelave živil. Projekt združuje napredno robotiko in natančno analizo rastlinskih procesov, kar omogoča simulacijo različnih okoljskih pogojev v nadzorovanih prostorih. Znanstveniki se osredotočajo predvsem na optimizacijo pridelkov in odpornost rastlin na podnebne spremembe. Tehnologija, ki jo uporabljajo, spominja na znanstvenofantastične scenarije, vendar gre za povsem praktičen odziv na pričakovano prehransko krizo sredi stoletja. Laboratorij predstavlja ključen korak v prizadevanjih za trajnostno kmetijstvo in prehransko varnost na svetovni ravni.